Kako se bo industrija, v kateri delate, spremenila v prihodnjih osmih letih?

Pri ameriški reviji Forbes so si pred kratkim zastavili odlično vprašanje: »Kaj bomo storili, ko bo skupna količina svetovnih podatkov leta 2025 dosegla 163 zetabajtov?«

Število 163 zetabajtov (163.000.000.000.000 gigabajtov) je namreč pričakovana količina podatkov, ki jih bo človeštvo proizvedlo v naslednjih osmih letih. Gola produkcija osupljivih količin podatkov sama po sebi seveda ne pomeni prav dosti. A kot opozarja Klaus Schwab, ustanovitelj in predsednik uprave Svetovnega gospodarskega foruma, je treba pomisliti na praktično brezmejne možnosti obdelave, pomnjenja in dostopa do znanja, ki se skriva v teh podatkih.

Prvi iPhone je prišel na trg pred zgolj desetimi leti. Danes ima pametni telefon več kot dve milijardi ljudi, do leta 2020 bo število naraslo na skoraj tri milijarde. Možnosti povezovanja so praktično neskončne. Hkrati se število tehnoloških inovacij na tako različnih področjih, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in biotehnologija, prvič v zgodovini povečuje eksponentno. Schwab to neskončno množico kompleksnih procesov, ki gradijo drug na drugem, se vzajemno krepijo ter rastejo z nezaslišano hitrostjo, upravičeno označuje z izrazom četrta industrijska revolucija. Prva industrijska revolucija, ki jo je sprožil izum parnega stroja in železnice, je nepovratno spremenila strojno proizvodnjo. Izum tekočega traku in uporaba elektrike sta na začetku 20. stoletja pripeljala do druge. Tretja, digitalna revolucija se je pričela z razvojem polprevodnikov pred dobrimi petdesetimi leti in vrhunec dosegla s množično širitvijo interneta in osebnih računalnikov. Kaj pa v praksi prinaša četrta industrijska revolucija?

»V prihodnjih petih letih bomo doživeli več sprememb, kot smo jih v zadnjih petdesetih skupaj,« pravi Dan Amman, predsednik uprave General Motors. Vendar se njegove besede ne nanašajo zgolj na avtomobilsko industrijo. V nedavni raziskavi PricewaterhouseCoopers (PwC), ki je zajela kar dva tisoč proizvodnih podjetij z vsega sveta, je bilo ugotovljeno, da bo avtomatizacija proizvodnje, ki jo omogočata razvoj robotike in umetne inteligence, proizvodne stroške v prihodnjih petih letih v povprečju znižala za kar 3,6 % na letni ravni. Tudi Joe Kaeser, predsednik uprave podjetja Siemens, se strinja, da bo četrta industrijska revolucija produkcijske stroške znižala praktično na ničlo. Nižji proizvodni stroški, ki jih omogočajo nove tehnologije, so odlična novica za potrošnike, hkrati pa industrija 4.0 prinaša vrtince sprememb tudi na področju delovnih mest.

Razvoj tehnologije po eni strani pač vedno odpira nove priložnosti, po drugi strani pa določene delovne procese naredi nepotrebne. Najbolj na udaru so zagotovo rutinska proizvodna dela. Glavni proizvajalec pametnih telefonov Foxconn, ki zalaga tako Apple kot Samsung, je v letu 2016 na primer šestdeset tisoč delovnih mest v proizvodnji nadomestil z robotskimi rokami. Tudi v logistiki in transportni industriji se v prihodnjem desetletju pričakuje upad delovnih mest, ki jih bodo nadomestili napredni algoritmi in razvoj umetne inteligence. Svetovni gospodarski forum je v lanskem poročilu ocenil, da bo zaradi avtomatizacije do leta 2020 izginilo pet milijonov delovnih mest. A razlogov za strah ni, so opozorili. Vedno bo dovolj prostora za ustvarjalne delovne procese, naraščala bo potreba po delovnih mestih v izobraževanju, ki bo trajalo vse življenje. Povečalo se bo število delovnih mest, kjer je potreben človeški stik – od prodaje do zdravstvene oskrbe in finančnega svetovanja in opismenjevanja. Kako pa je v vaši industriji – ste pripravljeni na spremembe?

Prenesite knjigo:Četrta industrijska revolucija

Delite s prijatelji