Kako bo umetna inteligenca spremenila vodenje podjetja

Občudujemo jo, bojimo se je, a le redki jo razumejo. Bill Gates jo je označil za sveti gral informacijskih znanosti. Vrednost industrije, ki je leta 2014 znašala približno 420 milijonov ameriških dolarjev, bo do leta 2020 zrasla na 5,5 milijarde. Umetna inteligenca (Artificial Intelligence – AI) je v skokovitem vzponu. Gartner ocenjuje, da bo določeno podporo umetne inteligence že do konca naslednjega leta potrebovalo kar 6 milijard z internetom povezanih naprav. Oglaševanje, mediji, zdravstvo, bančništvo, zavarovalništvo in spletna trgovina so zgolj nekatere panoge, v katerih bo uporaba umetne inteligence že v prihodnjih letih pustila močan pečat.

Glede na to, da živimo v času, ko se nove tehnologije razvijajo in spreminjajo s še nikdar prej videno hitrostjo, je povsem razumljivo, da ob vzponu umetne inteligence mnogi ljudje začutijo določeno nelagodje. Strah pred morebitnim izginjanjem delovnih mest zaradi avtomatizacije in robotizacije je starejši od tehnologije umetne inteligence in (kot večina strahov, ki so znotraj votli, okrog pa jih nič ni) skoraj zagotovo pretiran. Vendar je dejstvo, da se bo narava dela v prihodnjem desetletju korenito spremenila – in to ne zgolj v rutinskih in slabše plačanih poklicih, temveč tudi na vseh ravneh managementa. Kako se bo v prihodnjih letih torej spremenil delovni vsakdan vodilnih delavcev v podjetjih?

Umetna inteligenca na delu

V nedavno izvedeni raziskavi, pri kateri je sodelovalo več kot 1500 managerjev iz 14 držav, so ugotavljali, katera področja vodenja bodo v prihodnosti najbolj pomembna in kako pristopiti k njim. Večina vprašanih se je strinjala, da bo v prihodnosti vse več administrativnih nalog, usklajevanja sestankov in urnikov, izvajanja inventure v skladiščih in podobnih aktivnosti prepustila umetni inteligenci. Uganete, koliko časa povprečen manager glede na ocene dnevno porabi za tovrstna opravila? Več kot polovico delovnika (54 %), medtem ko za pomembne naloge, kot so reševanje problemov in sodelovanje, ostane manj kot tretjina (30 %), za strateške razmisleke in inoviranje pa zgolj 10 %. Se vam ne zdi, da bi bila nekoliko obrnjena razmerja na račun zmanjšanja časa, ki ga zahtevajo rutinske dnevne operacije, bistveno bolj koristna za vas in za vaše podjetje?

Navsezadnje večina pomembnih managerskih odločitev zahteva precej več vpogleda v delovanje organizacije, kot ga lahko zagotovijo zbirke še tako dobro obdelanih podatkov. Intuicija, empatija, razumevanje odnosov med sodelavci, poznavanje zgodovine in kulture organizacije so elementi, ki prispevajo k sprejemanju kakovostnih vodstvenih odločitev. Nič čudnega ni, da večina sodobnih managerjev zaznava določen premik na področju veščin, ki bodo postale ključne v prihodnjih letih – eksperimentiranje, razumevanje podatkovnih analiz in iskanje strateških razvojnih usmeritev bodo področja delovanja, kjer se bo skrivala najvišja dodana vrednost uspešnega vodenja.

David Burka, oblikovalski partner pri GV (nekdaj Google Ventures), je pred časom objavil odmeven članek o pomenu ustvarjalnosti in oblikovanja, ki ga je mogoče na kratko strniti v tezo, da so vsi zaposleni v podjetju na svoj način oblikovalci. Vsi namreč sooblikujejo produkte v podjetju in izkušnje, ki jih imajo uporabniki na vseh ravneh komuniciranja z organizacijo. Ustvarjalno mišljenje (design thinking) in zmožnost spodbujanja kreativnosti med zaposlenimi na vseh ravneh podjetja je še eno področje, ki bo ob vzponu pametnih digitalnih orodij ključnega pomena za kakovosten management. Managerji morajo namreč biti sposobni na nove in ustvarjalne načine sintetizirati ideje iz različnih delov podjetja in jih uspešno prenesti v okoren poslovni vsakdan. Skratka, več poudarka na zahtevnem ustvarjalnem delu in manj repetitivnih nalog, ki jemljejo energijo in zastirajo pogled na širšo sliko podjetja v poslovnem okolju.

Kaj pa Slovenija?

Vsako podjetniško okolje je seveda zaznamovano z lokalnimi posebnostmi, vendar je aktivna vpetost v dogajanje na globalnih trgih poslovna resničnost (in pogosto edina možnost) večine uspešnih slovenskih podjetij. Izvozna naravnanost in stalni stiki s tujim poslovnim okoljem se seveda kažejo tudi v hitrem posvajanju najnaprednejših tehnologij in njihovem prenosu v domače okolje – kar nedvomno velja tudi za umetno inteligenco. Določene rešitve bodo iz tujine k nam prišle z zamudo, nekaterih zaradi visokih stroškov lokalizacije k nam verjetno sploh ne bo, a na srečo se lahko vsaj deloma zanesemo tudi na domače znanje. Ne pozabimo, da smo se v Sloveniji z umetno inteligenco pričeli znanstveno ukvarjati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi pri nas lahko našteli že vrsto obetavnih start-up podjetij, ki delujejo na področju umetne inteligence, in da tudi domači vlagatelji in kapitalski skladi iščejo perspektivne naložbe v tovrstno tehnologijo. (Mimogrede, na svetovni ravni so skupne investicije v start-up podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, že lani presegla 5 milijard ameriških dolarjev)

Če povzamemo z besedami slovenskega glasnika digitalnih tehnologij Marka Grobelnika, ki je sicer tudi odličen poznavalec področja: »Umetna inteligenca tiho prodira v naše življenje.« Bodimo pripravljeni.

Delite s prijatelji